Ustavi stres naravno in reči adijo kroničnemu stresu

Arhiv Stare Spletne Strani

Arhiv iz stare spletne strani:

Študije strokovnjakov kažejo, da se z slabo rastjo v gospodarstvu povečuje raven stresa. Le ta je postal rekorden. Gleda na to, kaj nas najverjetneje še čaka v prihodnosti; daljši delovni dnevi in vikendi in s tem vedno manj časa zase, za sprostitev, … »za dušo« ne moremo pričakovati, da bo življenje postalo manj stresno. Tvoje življenje je edinstveno vendar pa tvoj stres ni.


Stres je reakcija telesa na stresor. Resničen ali namišljen dražljaj, ki povzroči stres. Akutni stresor vpliva na organizem kratkoročno, kronični pa dolgoročno.


Ko nenehno trpiš za stresom, napadi panike ali kronično utrujenostjo se lahko počutiš kot, da ti je um popolnoma podivjal, ne uspe ti kontrolirati misli ali pa se počutiš kot, da te življenje dobesedno duši.


Če imaš srečo, ti bo morda uspelo identificirati vzrok stresa vendar pa se ti v večini primera niti sanja ne kaj ga povzroča.


To lahko traja dneve, tedne in celo mesece.


Kako veš, da si pod stresom?

Morda si postal/a ravnodušna do svojega zakonca ali otrok. Morda si celo slišal/a svoje otroke govoriti stvari, kot so »mami se nikoli več noče igrati. Skrbi iz službe, za račune, … se prenesejo v prosti čas in ta postaja vse manj in manj kvaliteten. In kar je še hujše, ista zgodba se ponavlja dan za dnem, teden za tednom.


Morda se občutek tesnobe pojavi v nedeljo popoldne, ker ne preneseš misli na ponedeljek in je ta bližje in bližje.


In zvečer, ko se trudiš zaspati, se ujameš, da podoživljaš svoj dan in s tem stvari, ki te nervirajo. Stvari, ki ti preprečujejo, da bi zaspal ali imel kvaliteten spanec.


Očitno je, da to ni zdrav način življenja, čeprav kljub temu milijoni ljudi še vedno živijo na tak način.


Kako kronični stres deluje?

Človeški možgani vsebujejo preko 500 milijonov živčnih celic – nevronov, ki med seboj komunicirajo preko živčnih končičev – sinaps. V sinapsah so posebne kemične snovi – nevrotransmiterji, katerih količina in sestava vplivata na komunikacijo med nevroni in tako neposredno na to, kako mislimo, čutimo in doživljamo svet okrog sebe. Znanstvenikom je uspelo dokazati, da imajo depresivni bolniki spremenjeno količino in razmerja med nekaterimi nevrotransmiterji v možganih. Na podlagi tega so lahko začeli izdelovati uspešna zdravila proti depresiji.


Ko si pod stresom, imaš paničen napad ali pa trpiš za kronično utrujenostjo se nevtroni v tvojih možganih pregorevajo. Normalno možgani to zavirajo z sproščanjem aminokislin. Ko pa ste neprestano pod stresom se lahko zgodi, da možgani niso več sposobni sproščati dovolj aminokislin.


S časoma se možgani vedno težje borijo proti stresu in ta se vse pogosteje pojavlja.


Stopnje stresa Prva stopnja: predstavlja alarm. Ko je grožnja ali stresor prepoznan ali udejanjen je odziv organizma alarm. V tej fazi se pospešeno tvori in izloča adrenalin, da se lahko izvede napad(obramba) ali umik. (fight-or-flight efekt)


Druga faza: predstavlja upor. Če stresor vztraja je nujno ukreniti nekaj da se mu upremo. Čeprav se organizem skuša prilagoditi napetosti in zahtevam okolice, tega ne more vzdržati neskončno dolgo. Rezerve se postopoma izčrpajo.


Tretja in končna stopnja razvoja stresa: predstavlja izčrpanost. Na tej stopnji se vsi viri, vse rezerve postopoma izčrpajo. Organizem ni vež zmožen ohranjati normalnih funkcij. Pojavijo se znaki avtonomnega živčnega sistema. (potenje, povišan utrip, itd) Če se tretja stopnja podaljšuje so posledice lahko bolezenske. Rana na želodcu, depresija, diabetes, težave s prebavili ali s kardiovaskularnim sistemom in nekatere duševne bolezni.


Kako se boriti proti stresu?

Telesna dejavnost zbistri telo in duha. Tek, hitra hoja, plavanje…vsaka telesna dejavnost, zlasti če poteka na svežem zraku, nas obnovi. Pri tem v telo izloča endorfine, ki izboljšajo naše razpoloženje.

Zrak za življenje. Poskrbi za čist in svež zrak v prostoru. Priskrbi si vlažilec zraka, v njega daj nekaj kapljic priljubljenega naravnega eteričnega olja, globoko zadihaj in se sprosti.

Red dobro vpliva na počutje. Če je okolje v katerem delamo ali živimo polno navlake in nepospravljeno, se počutimo še manj storilni in leni. Nasprotno red, čistoča in stvari, ki jih imamo radi, dobro vplivajo na nas.

Tudi glasba je lahko spodbudna.

Avtogeni trening. Misli in predstave imajo večjo moč, kot si lahko mislimo. Posamezna misel ali interpretacija nas lahko umiri ali razburi. Oče avtogenega treninga je nevropsihiater J.H. Schultz, ki utemeljuje , kako z usmerjenim pozitivnim mišljenjem vplivamo na počutje, zdravje, nespečnost, …

Vzemi si vsaj eno uro dnevno samo zase in si dovoli početi, kar te je volja.

Napiši pod komentarje:

Kaj je pri tebi tisto, kar povzroča stres?

Kako se pa ti boriš proti stresu?

V kateri fazi stresa misliš, da si?